OШO

Tor напиша: How Jesus Become Christian? Isus nikad ne bil Hristijanin! Izvini! Mene me zanima poveke svesnosta kaj ovie golemi luge.Me zanima dali ovie knigi gi ima na Makedonski... i odma da ti kazam predlog-sve sto mislam da e dobro jas davam da se prevede na Makedonski pa i na Albanski-za privatna upotreba! Bas me zanima nekoi mislenja od ovie avtori sto gi kazuvas...ama ne razbiram angliski bas... Pozdrav!

Pa, jasno deka Isus nikogash ne bil hristijanin, isto kako shto Buda nikogash ne bil budist.

Knigata ja prezentira istorijata na transformitranjeto na Isusovoto uchenje vo hristijanska religija.

Ne znam dali knigive postojat vo makedonski prevod.

Dovolno beshe izlaganje od temava. Da se vratime nazad ne nea.

ZELBI, PARI, SLAVA…

Zelbite se neograniceni. Parite, opstestvenata polozba, slavata – nema da ve zarobi. ZELBATA za pari, opstestvena polozba, slava – toa ke ve zarobi…Koga ADREW CARNEGIE umiral, vo momentot na smrtta zarabotuval. Dva dena pred smrtta, negovata sekretarka go zaprasala:”Dali ste zadovolen? Milijarda dolari!” Toj odgovoril:”Zadovolen? Jas umiram vo golema bolka, zasto planirav da zarabotam 10 milijardi dolari?”

Bogatsvo, pari, slava ne idat bas sekogas zaedno so zdrav razum.

OSHO



Messenger: koregirani se greshkite vo pishuvanjeto i nekolku zborovi se akcentirani so crvena boja.

Изменето од Messenger - 27.Април.2010 во 00:51

DON ZUANITE SU NESPOSOBNI ZA LJUBOV

Psiholozite velat deka Don Zuanite, kako Bajron, na primer, ili bilo koj drug covek koj stalno gi menuva ljubavnicite – voopsto ne se sposobni za ljubov. Se tvrdi deka Bajron bil so 60et zeni vo svojot zivot, a negoviot zivot, kako sto se znae, bil dosta kratok. Nikoj vsusnost ne znae so kolku zena toj navistina bil. Go isfrlile od drustvotot zasto site se plasele od nego. A Bajron bil stvarno ubav – ali zosto togas edno takvo ludilo?
Nekoj moze da pomisli deka toj bil golem ljubovnik. Rabotata voopsto ne e vo toa. Bajron nema vrska so golem ljubovnik! Psiholozite go kazuvaat istoto. Bajron bil manijak, samo eden izopacen um. Toj ne mozel da vpotpolni niedna ljubov, I pred I da se dovrsi edna ljubov, Bajron bi vlegol vo nova vrska.
Velat deka bil prisilen da se ozeni so nekoja devojka. Sekako, bil prisilen poradi toa sto ne bil spremen. Kako bi mozel toj da se ozeni? Uste utredenta otisal vo pregratki na nekoja druga zena. Posle taa prinuda, on izleguval od crkvata – se slusnale zvonata I gostite bile okolu nego – on sleguval po skalite, drzejki ja soprugata za raka, a togas odednas zastanal. Nekoja zena bas vo toj moment ja preminuvala ulicata, a negovite oci go lsedele sekoe nejzino dvizenje. Zaradi toa sto, vo nekoj pogled, bil iskren covek, vednas I priznal na svojata zena:”Ti veke nisto ne mi znacish. Onaa tamu mi e sega se sto sakam”.

OSHO

SINTEZA NA SPROTIVNOSTITE – SPOJ NA ISTOKOT I ZAPADOT


PRASANJE:

Osho, zosto seuste ne sme sposobni da sozdademe drustvo koje vnatre vo sebe ke gi povrzuva dvete sprotivnosti – I filozofijata I poezijata, I naukata I religijata?
Moze lid a se sretnat sprotivnostite na naukata I religijata?
Dali e Zapadot spremen da zacekori vo mudrosta, I kako toa Istokot e antifilozofski?

ODGOVOR:

Do ovoj cas, ovaa godina recimo-1972, bese nevozmozno da se stvori drustvo koe vo sebe go spojuva dvete sprotivnosti – I naukata I religijata, I logikata I poezijata. Toa bilo nevozmozno, zasto sintezata e mozna tek koga dvete sprotivnosti ke se pokazat – kako potpolno promasuvanje.. Sega, ZA PRV PAT VO ISTORIJATA NA LJUDSKATA SVESNOST. Nie sme pred momentot koga niedna alternative ne nudi resenie – dvete sprotivnosti promasile cel. Zemena sama za sebe, I ednata I drugata sprotivnost ne se nisto drugo osven cisti promasuvanja. Znaci, naseto doba e mnogu znacajno, zatoa sto ljudskiot um ke tezi da go nadmine stariot sudir I toj star system na sprotivnosti.

ISTOKOT se obiduval so edna alternative – ja izbral religijata na steta na naukata. ZAPADOT izvel krajno sprotiven poteg – ja izbral naukata a ja otfrlil religijata.;’Verata’ ne e nauka nir religija-tek sueverie, a tnr., vernici se sueverni, bez iskustvo na prosvetlenie I sluzat na atesiticka I surova nauka. Istokot dosol do ostvaruvanje na vnatresnosta, iako e toa slucaj so nekolku poedinci. Zapadot, od svoja strana uspeal da stvori napredno I bogato drustvo, vo koe dominiraat mesozderite, zloupotreb ana zivotni, zloupotreba na zeni itn. Istokot ekonomski propadnal, tehnoloski istotaka: ostanal siromasen.( ova Osho go govori 1972 godina). Zapadot propadnal vo duhoven smisol: odvnatre ostanal prazen. Znaci – vistinsko vreme e da se izvrsi SINTEZA.

Samo nekolku luge od Zapadot I Istokot bile vo sostojba da go pojmat ovoj fakt. Tie mozele da ja sogledaat idninata. Zaradi toa se I poznati kako proroci – zasto znaele za toa sto ke dojde. Ali, na tie proroci ne im veruvale dodeka bile zivi, zasto gledale predaleku. Nie ne sme mozele da gi sledime zatoa sto ne sme bile svesni za toa – Sto se slucuva vo niv. Ne sme im veruvale, ne sme stanale nivni sledbenici. Tek naknadno sme svatile deka bile vo pravo.

TAA SINTEZA mnogu pati e izlozuvana. Na primer, kako vo slucajot so Krishna. On bil najgolemiot predstavnik na taa sinteza. Bhagvad Gita od pamtivek site ja obozavale, nea ja citale I iscituvale, ali nikoj ne ja razbral. I navistina, prorocite se sekogas rodeni pred svoeto vreme. Luge, koi bi gi razbrale ovie proroci, seuste nema takvi – tuka se samo onie sto nisto ne svakaat. Vo toa e rabotata…

Tek vo nekolku slucai ostvarena e sinteza. Gi imalo nekolku – nekolku luge bile I edno I drugo: I nauka I religija, I poezija I logika. Ali, taa sinteza bila taka suptilen sklad, I vo minatoto taa sinteza mozela da ja ostvari samo –GENIJ. Na primer, Mikelangelo, ili Gete, ili, vo 20 vek, Albert Ajnstajn: oni mozele vo sopstvenata individualnost da ja ostvarat sintezata. Ali togas nivnoto dostignuvanje stanalo vistinska zagatka za site nas – zaradi toa sto tie vesto se dvizele pomegu tie sprotivnosti pa na nas deluvale kako luge koi ne se dosledni. Ajnstajn tvrdel da mozat da go razberat samo 5 luge. I povtorno naukata: go izucuva mozokot na Ajnstajn-negovoto telo e zakopano, mozokot e ostaven na naucnicite da go proucuvaat. Izucuvaat mozok koj koristel tek nesto 15% od svojot kapacitet-obicnite luge koristat edvaj 10%. Ajnstajn naglasuval da ;fantazijata e povazna od znaenjeto’.

Ako nekoj vo sebe gi soedinuva dvete sprotivnosti, ako nekoj naucnik e istovremeno I poet, togas toj nema da izgleda kako dvostruka licnost: kako da e dve a nee den edinstven. Koga vleguva vo laboratorija, toj covek vo potpolnost ja zaborava poezijata. On svoeto bitie so lesnotija go preobrazuva vo naucnicko, ili vo poetsko. On pocnuva da misli vo celosno drugi kategorii. Koga izleguva od laboratorija, on se preobratuva vo ona bitie koe pred nekoj cas bilo zapostaveno. Toa drugo bitie e daleku od sekoja matematika – ne e experimentalno. Toa drugo bitie podseca poveke na nekoj son otkolku na nesto naucno.

Toa e mnogu tesko dostignuvanje, ali, bilo kako bilo, nekolku poedinci uspeale da gi soedinat krajnostite. Mikelangelo ne bil samo odlicen matematicar, tuku I golem umetnik. Gete ne bil samo poet, tuku I vrven logicar, redok mislitel. Ajnstajn vo sustina bil matematicar, fizicar, no sepak bil svesen I vo dlabok odnos so tainstvenoto. Ali, se se toa moznosti za samo nekolku poedinci. Sega toa mora da stane izbor za daleku pogolem broj na luge.Segasniot moment e odlicen, a ke dojde moment koga lugeto n eke imaat potreba da mislat vo terminite na sprotivnostite.Vsusnost, nisto nema da bide protivrecno – se ke se nadopolnuva.

Ali toj UVID vo minatoto bil recisi nevozmozen. Mnogumina se obidele isklucivo so edna alternative – zasto e toa naizgled najlesno. Ti lesno mozes da bides religiozen, ili samo naucno orientiran – ali da bi stanal I edno I drugo, potrebno e da se ostvari mnogu osteliva ramnoteza, a za dvizenje od edna sprotivnost vo druga neophoden e visoko razvien um.

A poglednete gi nasite umovi! Koga od doma odis na rabota, domot sekogas se naoga vo tvojata glava. Koga zavrsuva rabotata I koga trgnuvas doma – ti I ponatamu go vleces rabotnoto mesto so sebe. Fizickoto dvizenje e mnogu lesno I ednostavno, no mentalniot e poveke od tezok…Koga nekoj pocne da misli vo termini na matematicar, toa e celosno poinakov pristap kon zivotot vo odnos na razmisluvanjeto vo terminate na poezijata. Toa e kako da si otisol od edna planeta na druga.

Istokot experimentiral so ednata alternative a Zapadot so drugata. Na kraj, I zapadniot I istocniot obid imale za posledica totalno promasuvanje. SEVKUPNATA ISTORIJA NA COVECKIOT ROD se sostoi samo od dvete promasuvanja: od istocnoto I zapadnoto. Vo denesnoto doba dvete greski moze da se proucat, I sega mozeme da gi vidime sopstvenite greski, greskite na istorijata I gluposta na prozivenite perspektivi. Sega mozes bez teskotii da osetis deka e mozen nov svet so nov stav – so sinteticki stav.

Potpolno e ocigledno deka svetot ne moze da bide istocen ili zapaden. Mislenje samo na Istocen I samo na Zapaden e mislenje vo starite kategorii. Ako Istokot I Zapadot vo celost promasile, togas ova e navistina vistinski moment do kraj da se otfrli taa glupost: da bides Istok, ili Zapad, religija ili nauka. Sega se raga celovitoto covestvo, a toa ne e ni istocno ni zapadno. Toa e ednostavno LJUDSKO, I celata planeta Zemja se pretvora vo edno malo selo.

Vcelovitosta na zemjata, covestvoto e mozna. Ali covestvoto, do den denesen, ni bilo celovito ni eden edinstven moment. Sega, za prvpat, se trgaat granicite. Sega covekot ne smee da pripaga na niedna zemja/drzava, na niedna kultura,na niedna civilizacija, na niedna religija. Sega, za prvpat, covekot treba da I pripaga isklucivo na planetata Zemja, na celata Zemja, vo Celina.

Osnovnite mislenja, vo terminate na Istokot I Zapadot, se stvra na minatoto. Za vo idnina, za idninata, takvoto nest one samo deka e glupavo, tuku e I stetno. Ali kako da se izvede toa? Na 3ri nacini. Prvo, umot ne smee da se poducuva na nieden od istocnite I zapadnite stavovi. Na deteto ne smee dam u se prenesuva isklucivo logika, somnez I nauka, nit smee da se jakne isklucivo samo negovata religiozna osetlivost. Decata mora da imaat ednovremeno uvid vo dvete ucenja.Umot mora da se nauci da se somneva – naucno da se somneva, no istotaka mora da se nauci I na t – do-verba vo zivotot. Doverba za religijata, za ljubovta I zivotot- tuka naucnata somnitelnost ne e potrebna.Isus rekol:”Kucata na mojot otec ima mnogu prostorii”, mnogu dimenzii.
Dvizenjeto e zivot. I sto e dvizenjeto posuptilno, toa e zivotot pobogat. Znaci, kako sredstva koristi gi somnevanjeto I doverrenieto, celosnot predavanje so srce.

Koga resavas problemi bidi naucnik, human naucnik; koga uzivas vo zivotot stvori od nego poezija.

Od knigata VRHOVNA ALHEMIJA,Osho,1972


NAPOMENA: Textot nema da bide preveden na Angliski...

Me asocira ova na film koj go gledav 1988,'Poslednoto Hristovo Iskusenie'. Na edno mesto Isus, spored svakanja na avtorot, izviknuva 'milosrdie' a vo um mu bile negativni misli...otprilika taka nesto bese, ne sum go gleal filmot ottogas...Osho tvrdi da Isus bil so transcendentalna svest, pa ottamu, ne mozel da ima negativni misli, duri ni nikakvi...Osho vika na edno mesto da Isus mnogu malku govorel ali teolozi vmetnale mnogu nesta...

Za prvpat gledav snimka od Osho pred nekoj den, tek 10 sekundi - ne mi ostava vpecatok da bil nesto prosvetlen...

Ajnstajn mozda koristel 15% od svoj umstven potencijal; Osho mozda nekoi 20% - nevozmozno e od 'prva' da ima takvi govori vo tek od 35 godini period. Cudesno nesto: toa sto govorel e zabelezano vo 500 knigi-toj ne napisal nisto!

ZA ZIVOTNITE I COVEKOT

Koga bi mozel da se vratis nanazad I POVTORNO da stanes zivotno, sto e sosema nevozmozno, togas bi bil vcelovit, a so toa I zdrav. A toa e cuden fakt: zivotnite ne se boilesni vo svojata prirodna sostojba, ali samo smesti gi vo zooloska gradina I oni ke pocnat da gi odrazuvaat site ljudski bolesti. Niedno zivotno ne e homosexualno vo svoeto prirodno okruzuvanje, vo svojata vistinska sredina, ali samo strpaj gi vo kafez I oni ke pocnat da se odnesuvaat apsurdno – kako pederi! Niedno zivotno prirodno ne poluduva, ali vo zooloska gradina site po red oni otkacuvaat.

( Shimpanzo Cita na Tarzan boleduva od dijebetes. Nekoi velat, zivotni bilo dobro da se cuvaat doma, kako na pr., kucinja ili macki, dobro bilo za zdravjeto…Patoloska stvar e da bidete pacient na svojot milenik)

Nikogas ne se slucilo nekoe zivotno da izvrsi samoubistvo, ali vo kafezite I toa se slucuva. Toa e neobicno, ali ne dokraj neobicno, zaradi toa sto covekot e toj sto im ja nametnuva novata sredina, a so samoto toa, gi deli na dva dela. Stom e stvorena podelbata, vcelovitosta isceznala, a I zdravjeto zaedno so toa.( ako ne im davate hrana, zivotni kao svinji na farma, ke pocnat da se jadat megu sebe: a svinjite se sposobni da dozivuvaat orgazam od 30 minuti)

ZIVOTNITE CUSTVUVAAT - Zivotnite ne mozat da patat – samo covekot moze.( Osho ova go zboruva 1972 – ottogas rabotite se promenile: zivotnite naucija da patat) Dodusa, zivotnite dozivuvaat bolka, ali bolkata ne e patenje.

ZIVOTNITE MISLAT – Naucnicite posmatrale I voocile deka gluvcite imaat 4minuten raspon na mislenje – oni moze da mislat samo 4 minuti vo idninata, I istotaka, samo 4 minuti vo minatoto. Zad tie 4ri minuti za niv nisto ne postoi, nema nisto.Nivniot raspon na mislenje e ednostavno tolkav. Nekoi drugi cicaci imaat raspon na mislenje od 12et casovi. Majmunite, recimo, imaat raspon na mislenje od 24 casa. Znaci, svetot koj im bil pred oci pred 25 casovi prosto potpolno isceznuva, a istotaka, svetot koj ke se pojavi za toa vreme – uste ne postoi, za niv. Granicite na nivnite umovi se 24 casa, pa ni majmunite ne moze da otidat milsovno stvarno dlaboko.

Covekot dozivuva dlaboka patnja, zasto ljudskiot um podednakvo se dvizi I vo minatoto I vo idninata. I ne samo toa: coveckiot um moze da go pseti patenjeto I na nekoj drug. Zivotnite tesko ili retko moze da osetat takvo nesto. Porazvienite zivotinski vidovi toa go mozat, moze da doziveat iskricki na prepoznavanje na tugoto stradanje. Kaj ponisko razvienite zivotinski vidovi, ako clenot na grupata odednas umre, site zaboravaat na nego – zivotnite ke prodolzat da se dvizat kako nisto da ne se slucilo. Smrtta za niv ne e nikakov problem. Oni ne mozat da ja pojmat ni sopstvenata smrt, nit moze da svatat deka nesto mu se slucilo na eden od clenovite na nivnata grupa.

DARWIN: Koga Darvin za prvpat objavil deka covekot nastanal od odredeni zivotinski vidovi se soocil so straiten otpor, zasto lugeto odsekogas mislele za sebe kako za bitija od Bog isprateni na Zemjata – mislele deka se tek nesto na ponizok stepen od angelite. A da se prigati toa – deka majmunot e coveckiot tatko e navistina tesko – duri, nevozmozno. ( ako covek tvrdi deka e ispraten od Boga-od kogo se pa zivotnite isprateni tuka?). Bog e sega simnat od prestolot; sega e majmunot na nego – I majmunot stanal sega tatko na coveckiot rod I toa oficijalnata nauka gi ucat decata vo skolite. Bog bil tatkoto, I Darvin so svojata TEORIJA neocekuvano ja promenil celata rabota. Duri I on samiot osecal krivica zasto toj bil mnogu religiozen covek, a izjavil deka toa bilo samo teorija koja lugeto siroko ja prifatile. Bilo toa negova zla sreka – deka faktite govorat deka covekot se iznedril od zivotinskata evolucija, taka sto covekot e samo del od zivotinskoto carstvo I deka nema nekoi golemi I pobitni razliki pomegu majmunot I covekot.

( podocna, vo nekoi knigi, posle 1972, se pisuva deka covekot vo majcinata utroba ima opaska koja ponatamu se gubi, ima mrezi megu prstite kako kaj nekoi gusteri, I tie ponatamu se gubat itn-se hrani so krv, preku krvta na majkata, sto e odlika na zivotnite-mesozderi)

Adam, prviot covek, osetil sram, a sramot dosol zasto sega mozel da se sporedi so zivotnite. Vo nekoja smisla, on od zivotnite I bil poinakov zatoa sto bil svesen. Covekot se oblekuva samo za da podvlece razlika pomegu sebe I animalniot ostatok, ali vo sexot toj e potpolno animalen, osobeno koga siluva zeni I deca i-togas e celosno zver, ne e covek.Toj covek e cista patologija, nezdrava licnost, mentalno poremetena I duhovno padnata, krajno bolesna pojava… Nie sekogas custvuvame sramota vo vrska so nesto sto podsetuva na zivotnite, a togas obicno ke receme:”Sto pravis? Pa zar si ti zivotno?” Nie se mozeme da osudime ako dokazeme deka toa ne pripaga na coveckiot, tuku na zivotinskiot rod. Sexot e animalen – zatoa I go osuduvame. Se sto bilo na bilo koj nacin povrzano so zivotnite, pred ili podocna, ke dozivee osuda od strana na covekot, a samo covekot e taka bolesen da siluva I zivotni a taa patologija se narekuva zoofilija.

Coveckoto telo e animalno, covekot e cicac. Covek e zivotno. On toa moze da go nadmine , ali toa e druga stvar. Edno e sigurno – telesno mu pripaga na zivotinskoto carstvo; on toa moze da go nadmine, ali ne moze da porekne deka ne poteknal od zivotnite. Covekot e zivotno! Eden den ne mora toad a bide, ke se transformira vo nesto povisoko, ali zivotinskoto nasledstvo ne moze da go pobie duri ni posle nadminuvanjeto.Sekoj covek e dvostruk.Ona osnovnoto, stvarnoto, ostanuva zivotno, a intelektot, se ona sto e cerebralno, prodolzuva da umisluva – deka e Bog. Znaci, poistoveten si samo so eden del od umot, so edna moznost, a glavnoto e osporeno.

Od kniga VRHOVNA ALHEMIJA,Osho,1972



KOMENTAR: Osho bil vegetarijanec I site negovi sledbenici se vegetarijanci. Dali covekot nastanal od zivotnite? Spored nekoi duhovnici, padot na covekot zapocnal koga pocnal da jade meso, da jade zivotni. Od HareKrishna pokretot tvrdat da mesoto e nisto drugo osven krv, pa ottamu jadenjeto meso e jadenje krv, a zaneme da religiite zabranuvaat jadenje krv. Posledici na ishrana so zivotinska krv, meso, e taa animalna konstitucija I mentalitet: covekot genetski mutira, usite mu se smaluvaat I stanuvaat nagore dignati kako kaj zivotnite, nekogas se ragaat bebinja so opaski, nekoj se odnesuva poloso od bilo koj zver vo prirodata itn. Seto toa e posledica od ishranata so zivotni, krv ili meso, seedno. Buda, Isus, Krishna I drugi visokosvesni luge, ne jadele zivotni, ne jadele meso. Vo ponovo vreme, Gandhi ne jadel meso, Steven Seagal I Brizit Bardo ne jadat meso a vo 21 vek ima milioni koi ne jadat meso od razlicni pricini. Duri I se pojavija vegansexualci-eden vid moderni katari, ili moderni tantristi.


“Sto poveke stanuvas meditativen, prestanuvas da jades meso”,Osho

“Koga zivotnite bi pisuvale knigi za lugeto, bi nasle von iv deka covekot e neizleciv”, Osho

“Zivotnite ne vodat nuklearni vojni, nit pa sozdale nekakvo oruzje ili atomska bomba-toa go pravi samo covekot”,Osho

SVESNOSTA I KVALITETOT NA KELIITE VO COVEKOTVOTO TELO

Covekot e podelen, izgubena e vcelovitosta a so toa I zdravjeto. Moze da se kaze deka e on I roden takov. Pa – sto da se pravi? Kako da se osvesti sekoja kelija vo teloto, I kako da se dovede svesnosta vo sekoj del od bitieto, I sto znaci toa? Toa voedno e I OSNOVNIOT PROBLEM NA SITE RELIGII, na site mozni Yogi, na site postoecki sistemi na prosvetlenie: kako da se iznedri svesnosta I vcelovitosta na bitieto, taka da NISTO ne preostane nesvesno vo covekot.

Mnogu metodi se proveruvani, mnogu metodi se mozni I postojat takvi metodi koi se usmereni na toad a ja osvestat sekoja kelija na teloto. Se dodeka celokupnosta na tvoeto bitie ne stane svesna, ti nema da go iskusis vnatresniot mir nit blzenstvoto-sat chit ananda. Se dodeka taa svesnost ne se ostvari, ke prodolzis da zivees vo ludnica.

SEKOJA KELIJA na tvoeto telo vlijae na tebe. Sekoja od niv ima svoj sopstven system na rabota, svoi nacini na ucenje, I svoi uslovuvanja.( coveckiot genom e desifrirana tek vo pocetokot na 21 vek).Ali koga ednas na tvoite kelii ke im dopustis da napravat nesto, toa ke bide izvedeno na nivniot, ne na tvojot nacin. Zaradi seto toa, nekoi naucnici – osobeno ruskite – pocnale da mislat deka ne mozeme da go promenime covekot dodeka ne gi promenime negovite kelii. Preku ishrana, disenje, meditacija, molitva – keliite mozat da dobijat poinkov kvalitet.

BIHEJVIORISTI: Postoi edna skola vo psihologijata, bihejvioristickata skola, koja misli deka e Buda lazen, deka e Isus lazen, I taka natamu I taka natamu. Nema nisto neobicno vo toa zasto bez promena vo samata struktura, vo hemiskata struktura na teloto, nisto ne moze da se promeni. Znaci, teloto I duhot, ili prosvetlenosta se povrzani.

Bihejvioristite – Votson, Pavlov, Skiner – site oni mislat deka, ako e Buda tivok, toa znaci deka negovata hemiska gradba e poinkva od nasata, I to e se. Ako e tivok I miren, ako go natkriluva spokojstvoto, ako nikogas ne e voznemiren, nikogas lut, toa samo govori deka nemu mu nedostasuvaat bas onie supstancii koi predizvikuvaat, recimo, lutina I vozbuda. Znaci, Skiner vika:”Pred ili podocna ke bideme vo sostojba da stvorime Buda po hemiski pat. Nema potreba za nikakva meditacija, nema potreba covekot da nastojuva da ja zgolemi svesnosta. Dovolno e da se promeni hemijata, I toa e se – poveke od dovolno.”

Vo nekoja smisla on e vo pravo: na primer, ti si maz, I se odnesuvas kako maz, no toa vsusnost taka se odnesuvaat hormonite vo tebe. Ako vo teloto ti se dadat zenski hormone, ke pocnes da se odnesuvas kako najzenstvena zena. Znaci, vo sustina toa I ne e tvoe odnesuvanje. Stanuva zbor za hormonalno odnesuvanje. Ne si, znaci ti lut, tuku tamu nekoja hemija. Ti ne si ni meditativno raspolozen – mora da e nekoj hormone vo prasanje. (vo 21 vek naucnici najavuvaat deka ke se prodavaat apcinja za vljubuvanje I sreka – otkrile deka toa e se proizvod na nekoja hemija vo covekot)

Skiner, so drugi zborovi, veli:”Buda e prevarant poradi slednovo: on naglasuva nesta koi se beznacajni. Ti mu veils na nekoj’Nemoj da se lutis’, ali on e ispolnet so site mozni hemikalii I hormone koi ja proizveduvaat taa sostojba na svest”.

Ako imas temperature od 40 stepeni, a ti mu zboris:’Bidi blazen, tivok, meditativen – ne bidi groznicav’. Toa izgleda apsurdno.Dodeka ne promenis nesto vo teloto, groznicata nema da prestane; stvorena e so odreden virus, I se dodeka toa ne se promeni, se dodeka ne se otstrani, covekot ke ostane kakov sto bil.I –znaci nema potreba od pozitivna energija, predlaganje ili zboruvanje. Toa e potpolno apsurdno.

LJUBOV I SEX I KELII: Skiner I Pavlov na ist nacin gi objasnuvaat ljubovta I sexot. Ti prodolzuvas da zboruvas za celibatot – a teloto e ispolneto so sexualna energija, so sexualni kelii. Taa sexualna energija ne zavisi od tebe; ti zavisis od nea poveke. Znaci, ti prodolzuvas da zboruvas za celibatot, ali nisto ne se menuva so tie tvoi propovedi. Bihejvioristite se vo pravo na nekoj nacin, ali sepak, samo na izvesen nacin. Vo pravo se koga tvrdat deka, ako hemijata se promeni, ako od tvoeto telo se isfrlat site sexualni hormone, nema da bides sexualen. Ali toa ne znaci deka, so samoto toa, ke stanes Buda. Namesto Budstvo, ke ja iskusis impotencijata, nesposobnosta. Nesto ke ti nedostiga.

Na Buda nisto ne mu nedostasuva. Bi mozelo da se rece deka preku nego nesto novo stapilo vo zivotot. Toa ne znaci deka on nema sexualni hormoni – gi ima, kako I sekoj drug. Ali sto togas mu se slucilo nemu? Negovata svesnost stanal podlaboka, I dosol do momentot koga svesta gi ispolnila duri I sexualnite kelii. Znaci, tie se I ponatamu von ego, ali poveke ne mozat da se odnesuvaat svoevolno, nezavisno – tie sega se prosvetleni I del se od bitieto n Buda.

Vo edna krajno impotentna licnost sexualnite kelii recisi I da gi nema. Vo Buda oni se I ponatamu prisutni, duri I mnogu poizrazeni otkolku kaj prosecniot covek – mnogu se posilni, I poradi toa sto nikogas ne se koristeni. Energijata se sobirala von iv, se transformirale, I sega von iv e I cistata svesnost vnatre vo niv. So drugi zborovi, sega svesnosta e gospodar.

Religijata ja naglasuva preobrazbata na svesta, I prvoto nesto e da stvori pojaka budnost koja ke pomogne vo sirenje na svesta – od obicna kon kosmicka. Da se sluci vnatresnata alhemija: ‘kamenot da se pretvori vo zlato’, sexualnata energija da se transformira vo kosmicka svest, vo povisoka svesnost.

Kako sonceto koe ozivuva se na Zemjata, taka I prosvetlenosta nosi svetlina vo sekoja nasa kelija. Koga ke ja ostvaris taa vnatresna,centralna svesnost, taa pocnuva da prodira vo sekoja pora, I vo najmalata kelija. A ti vo ova malo telo imas preku 70et milioni kelii. Ti si golem grad; kako nekoja ogromna nacija. 70et milioni kelii, a ako ne si prosvetlen, site tie se nesvesni. Ako ne gi dopre tvojata svesnsot, tie ke bidat bez kontrola, a vo tebe ke se odviva vistinska graganska vojna, svetska vojna. Kelii na boleta kancer se teroristi, okupatori, a antitumorskite kelii se – antiteroristi.

Rasti vo svesnosta I sekoja kelija ke bide preporodena. Preku svesnosta, kelijata biva poinakva; se menuva nejziniot kvalitet, se ozivotvoruva. Nesto novo se slucuva. Zivotnosta, moznosta za rast I cvetanje, vo duhovna smisla – toa e ona sto se slucilo.

Istata pojava se slucuva vo vnatresnosta na sekoja kelija na Budinoto telo. Pojavata e poznata kako – teloto na Buda, teloto na prosvetlenoto bitie. Toa e sega sosema novo telo. Toa ne e ona sto si go imal, duri ni ona Gautaminoto, Sidartinoto telo pred da stane Buda.

Sto znaci toa? TVOETO telo moze da stane Buda-telo. Koga svesnosta ke prodre vo sekoja kelija, samiot nivni kvalitet istovremeno se menuva zasto sekoja kelija vednas ozivuva ili ‘voskresnuva’, stanuva svesna, prosvetlena. I togas – nema ropstvo, si stanal gospodar na sopstvenoto telo. Si stanal gospodar stanuvajki svesen centar, prosvetlen.

“Da se bide zacvrsten vo sonceto na budnosta e edinstvenata svetilka”. Zosto togas upotrebuvas obicna svetilka koga trgnuvas vo nekoj hram ili svetiliste? Zemi ja vnatresnata svetilka! Zosto palis sveki na oltarot? – Oni ne se od nikakva posmos. Zapali ja vnatresnata sveka! Stani Buda-telo! Neka sekoja kelija od tvoeto telo stane sovrseno svesna; ne dopustaj nieden del od tvoeto telo da ostane vo mrakot na nesvesnoto. ‘Neka bide svetlina’. Ajnstajn rekol deka temninata e odsustvo na svetlinata; deka studot e odsustvo na toplina a zloto postoi kade Bog seuste ne doprel – vo coveckite srca.A covekovata svesnost e najsvetlata tocka vo univerzumot.

Budistite do den denes zacuvale nekoi od Budinite koski. Lugeto mislat deka e toa sueverie. Megutoa, toa ne e ona sto izgleda deka e, zatoa sto tie ne se obicni koski. Keliite na tie koski, site negovi delovi, elktronite, spoznale nesto sto inace jako retko se spoznava. Vo Kashmir, vo edna dzamija, socuvale edno Muhammedovo vlakno. Toa ne e tek glupo sueverie. Toa vlakno navistina nesto osoznalo.Muhamedovoto vlakno bil na covek koj go spoznal vnatresnoto sonce. Toa vlakno se izbanjalo vo nesto tainstveno, vo nesto sto navistina retko se slucuva. So drugi zborovi, da se bide zacvrsten vo toa vnatresno iskustvo, vo taa vnatresna svetlina e edinstvenata svetilka koja e vredna za postavuvanje na oltarot. Se ostanato e krajno beskorisno.

Kako da se ostvrai toa srediste?

Buda go koristel metodot na disenje. Disenjeto prodira vo krvta, vo samite kelii – zaradi toa sto sekoja kelija ima potreba od kislorod zasto, sekoja kelija dise – zapamti, SEKOJA KELIJA! Denes, naucnicite dosle do toa otkritie deka I planetata zemja dise, istotaka. I zaradi Ajnstajnoviot concept za univerzumot koj se shiri, denes naucnicite koi se bavat so teorija velat deka I kosmosot, istotaka – dise. ’Kako gore, taka I dole’.

Koga vdisuvas, tvoite beli drobovi se sirat, a koga izdisuvas, se sobiraat. A naucnicite vo densno vreme potvrduvaat deka I univerzumot vo Celina dise kako I covekot. Kosmosot se siri koga vdisuva, a se sobira koga izdisuva.

Od kniga VRHOVNA ALHEMIJA,Osho,1972


KOMENTAR: Osho bil dijabeticar, pa ottamu moze da se vidi deka ne bil prosvetlen, ili deka e sovremen Buda. Moze da se kaze deka bil poveke nesto kako sovremen Sokrat.