IDIVIDI forum Веб сајт
почетна страница почетна страница > Здравје > Медицина
  Активни теми Активни теми RSS - Макробиотика
  најчести прашања најчести прашања  Пребарувај форум   Настани   Регистрирајте се Регистрирајте се  Влез Влез

Макробиотика

 Внеси реплика Внеси реплика страница  <1 1112131415 25>
Автор
Порака Обратен редослед
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 21.Ноември.2009 во 14:47
Makrobiotikata i rakot
RAKOT NA PANKREASOT – Glavni Pricini

Dijabetesot I hiperinsulinizmot se dve glavni degenerativni bolesti koi stojat vo vrska so pankreasot; tie bolesti se povrzani so pojavata na tumorot vo pankreasot. Za da go svatime postepeniot razvoj na poremetuvanjeto na pankreasot, potrebno e da gi imame vo predvid efektite na 3te razlicni oblici na seker vo teloto. PROSTITE SEKERI ili monosaharidite se naogaat vo ovosjeto I medot; takvi se glikozata I fruktozata. DVOKRATNITE SEKERI ili disaharidite se naogaat vo sekernata trska I mlekotot; toa se sukroza I laktoza. SLOZENITE SEKERI ili polisaharidite se naogaat vo zitarkite, mahunarkite I zelencukot: ovde spaga celulozata.
Vo tekot na normalniot process na varenje, slozenite sekeri pod dejstvoto na raznite enzimi vo ustata, zeludnikot, pankreasot I crevata se razlozuvaat postepeno I prilicno ramnomerno. Slozenite sekeri vleguvaat vo krvotokot sporo, bidejki prethodno se razbieni vo pomali edinici na saharid. Vo tekot na toj process krvta ostanuva po svojata pH vrednost neznacitelno alkalna.
Sprotivno od toa, prostate I dvokratnite sekeri bivaat brzo metabolizirani, sto ima za posledica krvta da stane premnogu-kisela. Za da se kompenzira taa extremna sostojba, pankreasot laci eden hormone, insulin, koj so svoeto dejstvo ovozmozuva otklonuvanje na prekumerniot seker vo krvta I negovoto apsorbiranje od strana na keliite na teloto. Taka doaga do priliv na energija koga glikozata (krajniot proizvod na sekoj metabolizam na sekerot) oksidira, pri sto kako otpadni produkti nastanuvaat jaglen-dioksidot I vodata. Dijabetesot e bolest za koja e karakteristicna nesposobnosta na pankreasot da proizveduva dovolno insulin za da go neutralizira premnogu visokoto nivo na seker vo krvta. Posle poveke godini na prekumerno I redovno konzumiranje na rafiniran seker, mlecni proizvodi, hemikalii I drugi supstancii so extremna energija od ovoj vid, Langerhansovite ostrvca vo pankreasot se prosiruvaat I ja gubat sposobnosta da lacat insulin. Sekerot pocnuva da se pojavuva vo mokracata, teloto ja gubi vodata, a rezervite na minerali se iscrpuvaat. Za da gi suzbie ovie simptomi, sovremenata medicina go leci dijabetesot so vestacki injekcii insulin.

Golem del od sekerot koj vleguva vo krvotokot biva najprvin vskladiran vo oblik na glikogen, vo koj ostanuva se dodeka ne mu zatreba na organizmot. I togas povtorno se pretvora vo glikoza. Koga kolicinata na glikogen go nadmine kapacitetot na crniot drob za vskladiranje, koj iznesuva okolu 50 grama, crniot drob go ispusta vo krvotokot vo oblik na masni kiselini. Ovie najprvin se talozat na neaktivnite mesta na teloto, kako sto se zadnicata, slabinite I vo predelot na stomakot. A potoa, ako covekot I ponatamu jade rafinirani vidovi na seker-masnite kiselini bivaat privleceni od strana na pokompaktni organi kako sto se srceto I bubrezite, koi postepeno se obmotuvaat so sloj na masnotii I sluz.
Ovie nasl*gi moze istotaka da prodrat vo vnatresnite tkiva, slabejki go normalnoto funkcioniranje na organite I predizvikuvajki konecna paraliza na tie funkcii kako kaj arterosklerozata. Nasobiranjeto na masnotiite moze da dovede I do razni oblici na rak, kako sto se tumorite na dojkite, debeloto crevo I reproduktivnite organi. Uste eden oblik na degeneracija moze da nastapi koga se mobilizirani vnatresnite rezervi na minerali kako protivteza na stetnite efekti na redovnoto konzumiranje na prostate sekeri. Na primer, kalciumot vo koskite I zabite moze da se namali za da se vospostavi ramnoteza so efektite na slatkite jadenja I bezalkoholnite pijaloci.

Pankreasot e mal kompakten organ. Rakot na pankreasot e prvenstveno posledica na dolgotrajno, redovno konzumiranje na – jajca, meso, ribi, rakovi I skolki, zivinsko meso, rafinirana sol I drugi produkti od zivotinsko poteklo so golema sodrzina na proteini I zasiteni masnotii vo kombinacija so rafiniranite sekeri, mleko, ovosen sik, bezalkoholni pijaloci, hemikalii, lekovi I drogi. Tumorite vo pankreasot moze da se pojavat posle pankreatitis (akutno I hronicno vospalenie na ovoj organ) I posle hiperinsulinizam ( premnogu kontraktivna sostojba, vo koj nivoto na seker vo krvta e abnormalno pri lacenje na premnogu insulin ). Prekumernoto proizvodstvo na insulinot gi privlekuva masnite kiselini I gi doveduva do nivna koagulacija vo vid na tumor vo zolcniot kanal ili vo Langerhansovite ostrvca.

Dijabetesot moze da se leci I otkloni neznacitelno so makrobioticka ishrana, koja se sostoi od integralni zitarki I zelencuk, pripremeni taka da se kuvaat nesto podolgo I da imaat pojak vkus, dodeka rakot na pankreasot moze da se suzbie so nesto poexpanzivna makrobioticka ishrana, koja prvenstveno se sostoi od integralni zitarki I zelencuk, pripremeni taka da se kuvaat nesto pokratko I da bidat so nesto poblak vkus.

Makrobiotikata gi sprecuva I leci I dijabetesot I hiperinsulinizmot I rakot na pankreasot.

Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 21.Ноември.2009 во 00:06
Makrobiotikata i rakot
RAK NA MASKITE POLOVI ORGANI - Prostata i Testisi- Glavni pricini

PRICINI ZA POJAVA NA RAKOT NA PROSTATA I TESTISI

Po svojata struktura, prostata e relativno kompaktna, smestena dlaboko vo teloto i LACI ALKALNA TECNOST, koja sluzi za NEUTRALIZIRANJE na krajno kiselata vagina. So ogled na toa deka ovoj organ gi pritiska gorniot del od babuleto i mocnite kanali, mocanjeto e tesko i bolno. Priblizno SEKOJ 5-ti takov slucaj POMINUVA vo RAK NA PROSTATA; no sepak SEKOE PROSIRUVANJE na PROSTATATA moze DA SE SMETA kako PREDKANCEROZNA SOSTOJBA.

PROSIRUVANJETO na PROSTATATA i BLOKADATA na drugite PATISTA niz koi POMINUVA SPERMATA - NASTANUVA na IST NACIN kako ZACEPUVANJETO na ARTERIITE. Toa se sostojbi PRVENSTVENO PREDIZVIKANI od KONZUMIRANJE na EKSTREMNA HRANA bogata so MASNOTII i PROTEINI, kako sto se - JAJCATA, MESOTO i MLECNITE PROIZVODI, koi SODRZAT ZASITENI MASNOTII, no i prekumerno KONZUMIRANJE na KRAJNO EKSTREMNA HRANA, kako sto se - RAFINIRANIOT SEKER, OVOSJETO i PROIZVODI od RAFINIRANO BRASNO, koi SOZDAVAAT MASNOTII i SLUZ. So tekot na vremeto TIE NAsl*gI se ZGOLEMUVAAT i moze da PRERASNAT vo TUMORI ili CISTI. Problemite so prostatata MOZE DA SE ELIMINIRAAT so pomos NA ISHRANA ZA ZASTITA OD RAK poznata pod imeto MAKROBIOTICKA ISHRANA.

TESTISITE po svojata struktura se krajno kompaktni I TUMOROT na TESTISITE prvenstveno se pojavuva KAKO POSLEDICA na premnogu KONZUMIRANJE PROIZVODI od ZIVOTINSKO POTEKLO. Poseben akcent se stava na - JAJCATA, PRESOLENOTO MESO. KONDENZIRANITE MLECNI PROIZVODI, kako sto se SIRENJETO, RIBITE i RAKOVITE so VISOK PROCENT na MASNOTII i PROTEINI. NACINOT na ISHRANA nasocen na umerena ishrana moze da pomogne da se eliminira ovaa sostojba.

Vo edno medicinsko istrazuvanje, se veli deka SMRTNOSTA na RAK od PROSTATA se doveduva VO DIREKTNA VRSKA so POTROSUVACKATA na KAFE po glava na zitel.
Vo edna studija objavena vo 1981 godina, se kazuva deka LAKTOZATA [ mlecen seker ] GO POTTIKNUVA RASTOT na TUMOROT, a POSEBNO KAMENOT vo MASKITE REPRODUKTIVNI ORGANI i BABULETO.

Makrobiotikata go leci i sprecuva rakot na prostatata i testisite.

Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 20.Ноември.2009 во 21:52
Makrobiotikata i rakot
LIMFOM I HODZKINOVA BOLEST - Glavni Priciniteli

Ako e krvototkot poln so masnotii I sluz, vo koi ima mnogu kiselina, toj vishok ke pocne da se nasobira vo organite. Bidejki belite drobovi I bubrezite se prvi na udar, nivnite funkcii na filtriranje I cistenje na krvta stanuvaat pomalku efikasni. Ovaa situacija void kon ponatamosno opaganje na kvalitetot na krvta I istotaka vlijae na LIMFNIOT SISTEM. Opstite poremetuvanja na limfniot system moze da se podelat na slednive dva tipa. Prviot podrazbira expanzija ili vospalenie na limfnite jazli I organi. Vo kraen slucaj, taa prekumerna extremna expanzivna sostojba vodi kon kinenje na limfnite sadovi. Do takvi poremetuvanja doaga koga limfnata tecnost sodrzi premnogu masni kiselini. Drugiot tip na poremetuvanje na limfata e stvrdnuvanjeto na limfnite jazli, organi, sadovi I kapilari.
Operaciite, kaka sto se vaganjeto krajnici, doprinesuvaat na vlosuvanjeto na sostojbata na limfniot system, bidejki ja namaluvaat sposobnosta na toj system da se precistuva. Otecenite krajnici I limfnite zlezdi se posledica na prekumerna I redovna konzumacija na – rafinirani I vestacki produkti, seker, bezalkoholni pijaloci, tropsko ovosje I zelencuk, mleko I mlecni proizvodi I zacini. Tie otecenosti predstavuvaat zdravo reagiranje na organizmot, koj go lokalizira, neutralizira I go isfrluva vishokot otrovni materii. Kontinuiranoto konzumiranje na ovie proizvodi moze da dovede do hronicno opaganje na kvalitetot na krvta I limfata. Koga crvenite krvni zrnca ke pocnat da ja gubat sposobnosta za pretvoranje vo normalni kelii na teloto – togas organizmot pocnuva da sozdava degenerativen tip na kelii, koj e poznat kako kancerozen tip na kelii.

Kaj HODZKINOVATA BOLEST, limfnite jazli I slezinata se zafateni so vospalenie, dodeka kaj limfomot maligniot tumor se razviva vo limfnoto tkivo I limfnite organi stanuvaat oteceni. Dvete bolesti podrazbiraat zgolemuvanje na brojot na belite krvni zrnca. Prekumernoto, kontinuirano konzumiranje na tecnosti, mleko, ovosen sok, bezalkoholni pijaloci itn, e glavna pricina na limfaticnite kancerozni zaboluvanja. Istovremeno smaluvanjeto na brojot na crvenite krvni zrnca go odrazuva nedostatokot na minerali I drugi izbalansirani hranlivi sostojki nasoceni okolu prirodnite slozeni jagleni hidrati vo ishranata. Vo sporedba so drugite oblici na rak, osobeno so tumorite vo dlaboko vsadenite vnatresni organi-rakot na limfnite organi I leukemijata e relativno lesno da se lecat I elimiraat.

Tumorite na limfata I Hodzkinovata bolest moze da se sprecat I izlecat so makrobiotikata.

Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi

Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 20.Ноември.2009 во 19:53
Makrobiotika
DUHOT I UNIVERZALNOSTA NA MAKROBIOTIKATA

Vazno e da se svati deka makrobiotikata ne e samo nacin na ishrana vo moderen smisol, tuku I nacin na zivot, koj gi opfaka site dimenzii na ziveenjeto. Na osnova na taka razlicnite fenomeni kako sto se goleminata I oblikot, pa se do dvizenjeto na subatomskite cesticki, na osnova na periodicniot uspon I pad na civilizaciite, pa se do obrascite na nasite individualni zivoti-makrobiotickata filozofija nudi obedinuvacki princip za razbiranjeto na poredokot vo kosmosot kako Celina.
“Macro” oznacuva ‘golem’ ili ‘dolg’, “bios” e zbor za ‘zivot’. Makrobiotika znaci nacin na zivot koj se vklopuva vo najsiroka ili najdolga perspektiva. Ovoj izraz ZA PRV PAT e upotreben vo delata na Hipokrat, koj go voveduva zborot ‘makrobiotika’ za da opise grupa na mladi luge koi se zdravi I relativno dolgovecni. Drugi klasicni pisateli, vklucuvajki go Herodot, Aristotel, Galen I Lukijan, istotaka go koristele terminot ‘makrobiotika’, I taa koncepcija pocnala da znaci: da se zivee vo harmonija so prirodata, da se hranime ednostavno I uramnotezeno I da se doceka starost vodejki aktiven zivot. Vo fantazijata na narodite, makrobiotikata osobeno se doveduvala vo vrska so Etiopjanite vo Afrika, za koi se tvrdelo deka ziveat po 120 godini pa I podolgo, so Biblijskite patrijarsi I so kineskite mudreci. Vo svoeto delo ‘Gargantua I Pantagruel’, francuskiot romansier humanist od 16. vek Rable spomnuva prekrasen ostrov Makreon, kade sto negovite pustolovi go sretnuvaat mudrecot so ime Makrobius, koj im go pokazuva patot. Vo 1797. germanskiot lekar I filozof Christof W. Hufeland napisal kniga za ishrana I zdravje so naslov ‘Makrobiotika ili umetnost da se prodolzi zivotot’, koja imala golem oddek.

Na Bliskiot I Dalecen Istok, duhot na makrobiotikata gi nasocuval civilizaciite I gi oblikuval. Zdraviot razum po prasanjeto na ishranata I principite na prirodnoto lecenje sodrzani se vo Biblijata, vo Ji Dzing, vo Tao Te Dzing, vo Bhagavad Gita, vo Kodziki,vo k*ranot I vo mnogu drugi svetski knigi I epovi. Od damnina vo Azija se pojavile kulturni dvizenja koi gi velicale blagodetite na tradicionalnata ishrana I opomenuvale da ne se rasiruva vestackata ishrana.

Kon krajot na 19 I pocetokot na 20 vek, makrobiotikata doziveala preporod, I toa najprvin vo Japan. Dvajcata prosvetiteli Sagen Ish*tsuka I Yukikazu Sak*razawa, se izlecile od seriozni bolesti taka sto modernotot, rafinirano kulinarstvo, koe togas se sirelo vo Japan-go zamenile so ednostavna ishrana od integralen oriz, miso supa, algi I drugi tradicionalni produkti. Vrakajki go svoeto zdravje, tradicionalnata istocnjacka medicina I filozofija tie ja povrzale so Vedanta, so izvornite evrejski I hristijanski ucenja I so holistickite perspektivi vo modernata nauka I medicina. Koga Sak*razawa vo 20te godini od 20 vek dosol vo Pariz, go zel psevdonimot George Ohsawa, a svoeto ucenje go narekol-makrobiotika.

Makrobiotikata e zatoa denes edinstvenata sinteza na istocnite I zapadnite vlijanija. Taa e nacin na zivot koj se vklopuva vo najsiroka mozna perspektiva I vo beskonecniot poredok vo Kosmosot. Praktikuvanjeto na makrobiotikata e razbiranje na toj poredok I negovata prakticna primena na nasiot zivoten stil, vklucuvajki go izborot, podgotvuvanjeto I nacinot nazemanje na nasata sekojdnevna hrana kako I orientacijata na nasata svest. Mkarobiotikata ne nudi odredena dieta nameneta na sekoj, tuku dietetski princip koj gi ima vo predvid razlicnite klimatski I geografski uslovi, razlicnoto doba na zivotot, polot I nivoto na aktivnost, kako I sekogas promenlivite licni potrebi. Makrobiotikata istotaka ja opfaka raznovidnosta I bogatstvoto na site kulturi I tradicii vo svetot.

Opsto zemeno, dietetskata praksa vo sklad so makrobiotikata e nacin na ishrana koj vladeel pred Homerovoto vreme pa se do renesansata. Toa e hranata koja Buddha ja jadel pod Drvoto na prosvetluvanjeto I koja Isus ja delel so svoite ucenici na Tajnata vecera. Toa e hranata koja mu pomognala na Mojsej svojot narod da go oslobodi od ropstvoto I hranata na koja zivele Hodocasnicite, osnovacite na Plimut,1620, posle svoeto doaganje vo Noviot svet. Poveke od se, makrobiotikata e nacin na zivot koj go sledele obicni luge vo tekot na celata istorija: selani, ribari, trgovci, prodavaci, zanatlii, pisari, narodni pejaci. Od najodamnesnite logorski ognovi vo ledenoto doba do najnovite svemirski letovi vo atomskoto doba-bezbroj majki, tatkovci, kerki, sinovi, bebinja, babi I dedovci-ja delat megu sebe hranata od koja ziveat, a cie seme go cuvaat za da go poseat slednata prolet.

Posmtrana od kosmicki aspect, od okoto na Neboto, nasata era ne e podolga ode den den. Sirenjeto na rakot I rasprostranuvanjeto na nuklearnoto oruzje samo se prolazni senki vo dolgata mladost na covestvoto. Eden den, idnite pokolenija ke se svrtat kon kultot na modernata civilizacija I ke gledaat na nejzinata neprirodna hrana I vestackiot nacin na zivot kako na prolazen hir na modata, koj se rasplamtil I povtorno zgasnal vo relativno kratko razdobje od 400 godini.

Pod mnogu iminja I vo razlicni oblici makrobiotikata ke prodolzi da zivee se dodeka postoi covecki zivot, kako negova FUNDAMENTALNA I INTUITIVNA MUDROST. Makrobiotikata nudi kluc za OBNOVUVANJE na naseto zdravje, vizija za preporod na svetot I kompas za trasiranje na nasiot beskraen pat kon slobodata I trajniot mir.

Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi

Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 20.Ноември.2009 во 15:02
Откриен ген за долг живот

Група луѓе со просечна возраст од 97 година биле проучувани од научници кои откриле дека сите тие наследиле посебен ген што го забавува стареењето, пренесува Нетпрес.

Освен 86-те луѓе, биле проучувани и нивните деца. Тие имале повисоко ниво на теломераза - ензим кој ја штити ДНК од разградување.

Експертскиот тим од медицинскиот колеџ „Алберт Ајншајтн“, Њујорк, цени дека откритието може да доведе до изнаоѓање нови лекови против стареењето. Научниците веруваат дека зголемувањето на нивото на теломеразите во ДНК- синџирот конечно може да го спречи умирањето на ќелиите и да го забави стареењето.

Истражувањето било објавено во весникот на Американската академија на науки.
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 19.Ноември.2009 во 17:29
Makrobiotika
ZITARKITE I CIVILIZACIITE

Site civilizacii pred nasata ja priznavale ogromnata vaznost na hranata I zemjodelieto, a nacinot na ishrana ne bil samo griza na naukata za domacinstvoto, tuku I preokupacija na religijata, knizevnosta I umetnosta.Kuvanite integralni zitarki predstavuvale so iljadnici godini osnovna hrana na covestvoto I se do 19-20 vek bile najvazen product vo ishranata na lugeto sirum svetot. Orizot I prosoto,napr., bile glavna hrana na Istokot;psenicata,ovesot I rzta vo evropa;heljdata vo Rusija I Sredna Azija;sorgumot vo Afrika;jacmenot na Bliskiot Istok a pcenkata vo Severna I Juzna Amerika. Angliskiot zbor za obrok e ‘meal’ (prvobitnoto znacenje na ovoj zbor e ‘someleno zito’,dodeka na japonski obrokot se vika ‘gohan’, sto znaci ‘kuvan oriz’)
Vo stariot vek, dietetskata terapija predstavuvala srz na medicinskoto znaenje I medicinskata praksa. Hipokratovite dela se, napr., polni so dietetski preporaki;toj cesto ja naglasuval vaznosta na psenicata I jacmenot,dvete glavni zitarki na helinistickiot svet.

“Sekoja poedinecna supstancija koja ja sodrzi nasata ishrana vlijae na naseto telo I go menuva na nekoj nacin, a od tie promeni zavisi celokupniot nas zivot…”,Hipokrat

Prasanjeto na ishranata na Hipokrat bilo tolku vazno da koristel eden nov zbor,DIAITA, za so nego da oznaci odreden nacin na zivot. Od ovoj zbor poteknuva nasiot moderen zbor za DIETA. Denes znacenjeto na toj zbor e ograniceno, taka sto toa oznacuva samo rezim na ishrana so izvesni ogranicuvanja, dodeka vistinskoto znacenje e-nacin na zivot vo koj izborot I podgotovkata na hranata e glaven factor.
Vo 5 vek p.n.e. Hipokrat gi naglasuval vaznosta na dietetskite metodi vo lecenjeto na serioznite bolesti.Toj veli; “Neka hranata bide tvoj lek, a lekot tvoj neka bide hranata”.Hipokratovoto najomoleno lekovito sredstvo bilo kuvan jacmen vo zrno.

MEAT-“MESO”?

Staroangliskiot zbor ‘meat’ (vo moderniot angliski jazik ovoj zbor znaci ‘meso’) znacel sekojdnevna hrana koja se sostoela od standardni produkti kako;ovesot, jacmenot, rzta, pcenicata I hranlivite delovi od jezgrastite plodovi I ovosjata. Podocna ovoj zbor dobil 4 konotacii:

1-green meat-ili zito I zelencuk
2-baked meat-ili leb
3-sweetmeats-slatkisi
4-butcher’s meat-kasapsko meso.

Koga opstite zborovi za sekojdnevna hrana od Biblijata se prevedeni na govoren jazik, nastanal metez okolu prvobitnoto znacenje na zborot ‘meat’. Vo angliskata verzija na Biblijata zborot ‘meat’ se upotrebuva vo znacenjeto za sekojdnevnata hrana, kako sto svedoci ovoj pasus od Knigata na postanokot:

“Behold, I have given you every herb bearing seed,
Which is upon the face of all the earth,
And every tree,in the which is the fruit of a tree yielding seed;
To you it shall be for MEAT.”

“Eve, vi gi dadov site rastenija sto nosat seme na ovaa zemja, I site drvja rodni koi nosat seme-toa ke vi bide za meso (hrana)”

Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 19.Ноември.2009 во 14:10
Makrobiotika
HARMONIJA SO TEKOT NA EVOLUCIJATA

Prirodata postojano gi preobratuva ednite vidovi vo drugi. Dolgiot lanec na ishrana se protega od bakterii I enzimi kon morskite bezrbetnici I rbetnici, vodozemcite, gmizavcite, pticite, cicacite, majmunite I coveckite sustestva. So ovaa linija na razvojot na zivotnite komplementarna e linijata na razvitokot na rastenijata, koja se protega od bakteriite I enzimite do morskiot mov I morskite algi, primitivniot kopnen zelencuk, driven zelencuk, denesniot zelencuk, ovosjeto I jezgrastite plodovi, I zrnata zitarki. Zitnite zrna se razvivale PARALELNO so covekot, I zatoa treba da go socinuvaat pogolemiot del od nasata ishrana. Ostatokot na nasata ishrana treba da gi birame megu postarite, spored evolucijata, vidovi na rastenija, a niv moze da gi socinuvaat kopnenite I morskite rastenija, zelencukot, svezoto ovosje, semeto I jezgrastite plodovi, kako I supite koi sodrzat FERMENTIRANI ENZIMI I BAKTERII, koi predstavuvaat ISKONSKI OBLIK NA ZIVOT.

Vo tradicionalnite drustva, vo koi e rakot nepoznat, ovoj nacin na ishrana se odrazuva vo prirodniot razvoj na novorodencinjata I decata. Posle zacetokot, coveckiot embrion se razviva vo ednokelijsko oplodeno jajce vo povekekelijsko dete I se hrani isklucivo so podsredstvo na majcinata krv, koja e analogna na drevniot okean, vo koj pocnal bioloskiot zivot a fetusot vo matkata se razviva vo vodena sredina. Posle raganjeto, majcinoto mleko stanuva glavna hrana, a koga decata ke pocnat da zastanuvaat na noze, integralnite zitarki im se dava kako standardna hrana.

Naucnicite pokazale deka vo sovremenoto svakanje, spored koe prvobitnite lovecki opstestva ziveele voglavno od mastodonat, eleni, ptici I drugi zivotni, imalo dosta preuvelicuvanje. Lugeto od paleolitskite kulturi, vsusnost, najcesto ‘lovele’ divi zitarki I trevi I tragale po rastenija, bobinki I korenja. Na zivotnite im go odzemale zivotot samo koga bilo neophodno, a nivnoto meso go jadele vo mali kolicini.

POCITUVANJE KON ZIVOTNATA SREDINA

Odnosot megu lugeto I prirodata e kako I onoj pomegu embrionot I placentata. Placentata go hrani I odrzuva embrionot koj se razviva. Bi bilo neobicno koga embrionot bi nastojuval da go unisti ovoj organ, koj go stiti. Istotaka, zdraviot razum ni nalaga da nastojuvame da go socuvame integritetot na prirodnata sredina, od koj zavisi nasiot zivot. Megutoa, vo 20 vek, nie postojano go zagaduvame naseto tlo, vodata I vozduhot I unistuvame mnogu rastitelni I zivotinski vidovi na koi pociva nasata krhka ekologija. I nasiot sekojdneven zivot stanuva se ponepriroden, zasto vo golema mera se potpira na sinteticka tkaenina I materijali I zatoa sto ne izlozuva postojano na golemi kolicini na vestacki elektromagnetni zracenja, koi prakticno ja slabeat nasata prirodna sposobnost da se zastitime od bolestite.

PRIRODNO URAMNOTEZENA ISHRANA

Krvotokot sozdava I hrani trillion kelii od koi se sostoi coveckoto telo. Novite krvni kelii postojano se sozdavaat od hranlivite sostojki koi gi vnesuvame so sekojdnevnata hrana. Ako se hranime nepravilno, kvalitetot na nasata krv I nasite kelii, vklucuvajki gi I keliite na mozokot, I kvalitetot na mislenje-ke pocne da opaga. Rakot, kako bolest za koja e karakteristicno abnormalno bujanje na keliite, vo golem del e rezultat na nepravilen nacin na ishrana vo tekot na podolg vremenski period.

Za da go obnovime pravilniot, zdrav kvalitet na krvta I keliite nie morame da se hranime spored principite na makrobiotikata a hranata da se sostoi voglavno od dobro podgotveni zitarki I zelencuk. Ishranata spored principite na makrobiotikata e edinstvena prirodna uramnotezena ishrana I najdobra hrana koja mozete da ja konzumirate za da sprecite, lecite bolesti I da odrzuvate dobro zdravje.

Od “The cancer prevention diet”, Michio Kushi
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 18.Ноември.2009 во 23:42
Газираните пијалаци штетно влијаат врз нашиот организам
=======================================================
Сода, кола или газирани пијалаци – не е важно како ги викате, важно се едни од најлошите продукти кои штетно влијаат врз нашиот организам. Додека сè уште се води дебатата за тоа дали да се воведе данок на безалкохолните пијалаци, треба да знаеме како тие влијаат врз нашето тело.

Газираните пијалаци се лоши за вашето здравје
______________________________________________
Газираните пијалаци содржат малку витамини и други важни хранливи состојки. Сепак, содржат кофеин, шеќери или пак уште поопасно замена за шеќери, карбонати и вештачки бои, мириси и конзерванси.

Многу истражувања покажаа дека потрошувачката на газираните пијалаци секојдневно расте, а нивни потрошувачи сè децата. Овие пијалаци се одговорни за многу здравствени проблеми на младата популација, како што се расипувањето на забите, дебелината, шеќерната болест и болестите на срцето.

Зошто шеќерот во безалкохолните пијалаци е штетен
_________________________________________________
Повеќето безалкохолни пијалаци содржат висок износ на прости шеќери. USDA препорачува 2.000 калории на ден, т.е. 10 лажички шеќер. Многу газирани пијалаци содржат повеќе шеќер од дозволеното.

Зошто толкаво количество на шеќер е нездраво? Па, за почеток, да објасниме што се случува кога шеќерот ќе влезе во вашиот организам. Вишокот на шеќер завршува како масти во вашето тело и е причина за зголемена телесна тежина. Шеќерот ги зголемува и ризиците за болести на срцето. Една студија покажа дека стаорците кои биле хранети со многу шеќер значително им се зголемил ризикот да заболат од рак на дојката, во споредба со стаорците кои се исхранувале нормално.

Здравствените ефекти од диеталните пијалаци
___________________________________________
Најновата студија покажа дека пиењето на еден или повеќе газирани сокови доведува до 30 отсто поголеми шанси за здебелување.

Исхраната полна со вештачки засладувачи како aspartame,sucralose и saccharin претставува закана за вашето здравје. За sacharin на пример e докажано дека ги зголемува ризиците од рак на мочниот меур.

Газираните пијалаци предизвикуваат остеопороза
______________________________________________
Соковите со меурчиња содржат фосфорна киселина, што може сериозно да го наруши количеството на калциум во крвта. Калциумот е клучна компонента на коскената срж. Со намалувањето на калциумот, страдаат коскената маса и густина. Ова значи дека со пиење на газирани пијалаци страдаат коските.

Кофеинот кој е присутен во безалкохолните пијалаци го осиромашува телото со калциум, придонесува за поголем стрес и влијае врз несоницата.

Поради сите горенаведени работи прескокнете ги газираните сокови и пијте:

Вода: Водата е клучна за доброто здравје. Секоја клетка има потреба од вода. Поради тоа пијте што повеќе вода дневно и заборавете на газираните пијалаци.
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 18.Ноември.2009 во 22:44
BEZ HRANA NEMA ZIVOT,NEMA ZDRAVA KRV I ZDRAVI KELII

Sekoj mora da svati deka bez hrana nema zivot, deka bez hrana ne mozeme da stvarame zdrava krv, i deka bez zdrava krv ne moze da se formiraat zdravi kelii, vklucuvajki gi i keliite na mozokot. Silata na nasiot um, na nasite emocii i na nasiot duh zavisni se od ishranata koja sekojdnevno ja vnesuvame vo sebe, a taa, reciprocno, vlijae na naseto zdravje i vitalnosta na nasiot fizicki izgled.

"The Cancer Prevention Diet", Michio Kushi
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 18.Ноември.2009 во 22:39
SEKOJDNEVNATA ISHRANA, SREDINATA I ZIVOTNIOT STIL I STAVOT KON ZIVOTOT-FAKTORI ZA ZDRAVJE ILI POJAVA NA BOLESTI i RAK

Zdrav i degenerativen nacin na zivot
____________________________________________________
1-Zdrav nacin na zivot

SEKOJDNEVNA ISHRANA(primaren faktor)
Zdrava ishrana
-integralna
-prirodna
-organska
-nerafinirana
-uramnotezena
-uskladena so godisnoto doba
-lokalno odgleduvana
-zgotvena doma

SREDINA I ZIVOTEN STIL(dopolnitelen faktor)
-cista
-uredna
-aktivna licnost
-koristenje na prirodni materijali

STAV KON ZIVOTOT(dopolnitelen faktor)
-spokoen
-blagodaren
-fleksibilen
-sorabotuvacki
______________________________________________________
2-Nezdrav, degenerativen nacin na zivot

SEKOJDNEVNA ISHRANA(primaren faktor)
Nezdrava ishrana
-prerabotena
-vestacka
-hemiska
-rafinirana
-krajno neuramnotezena so godisnoto doba
-smrznata
-GMO
-transkontinentalno odgleduvana
-kupena polugotova ili gotova-fast food

SREDINA I ZIVOTEN STIL(dopolnitelen faktor)
-zagadena
-neuredna
-neaktivna licnost
-koristenje na sinteticki materijal

STAV KON ZIVOTOT(dopolnitelen faktor)
-jadikuvacki
-aroganten
-krut
-takmicarski

od kniga "The Cancer Prevention Diet", Michio Kushi
_________________________________________________________
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 16.Ноември.2009 во 13:38
NASETO TELO E PREDODREDENO DA BIDE ZDRAVO

Naseto telo e predodredeno da bide zdravo i uste od raganje e obdareno so golema sposobnost na samoisceluvanje, a delimicno i so vnatresni iscelitelski sili. Telesnite sokovi ja odrzuvaat relativnata ramnoteza na organizmot.Od ista pricina i Hipokrat-tatkoto na medicinata-uste pred 2400 godini rekol deka NAJDOBAR LEKAR E SOPSTVENATA ZIVOTNA SILA NA BOLNIOT KOJA ZIVEE VO NEGO SAMIOT. Hipokrat zstapuval stav deka zdravjeto moze da se odrzuva so pomos na ispravna mesavina na telesnite sokovi, koi sekako od golema mera zavisat od ishranata i zivotnite naviki.

Pogresnata mesavina na telesni sokovi (promena na prirodnata prehrambena podloga za mikroorganizmite koi vlijaat vo odrzuvanjeto na telesnoto zdravje)ja razoruva zivotnata harmonija, a so toa i ramnotezata vo teloto. Pregolemata koncentracija na kiselost doveduva do promeni na ph-vrednosta so seriozni posledici za organizmot.Kaj 'kiselite luge' vo prva linija na parazitite mora da im se odzeme hranlivata-kisela-podloga, i toa e sekogas prv cekor organizmot da se dovede vo sostojba na samoodbrana.Taka, preku zdravata ishrana znacajno se zgolemuva telesnata energija,molekularnite strukturi povtorno se doveduvaaat vo red,a energetskite blokadi se razbivaat. Regenerativnite sili na samiot organizam povtorno se aktiviraat. Pokraj uspesnata eliminacija na pricinitelot na zaboluvanjeto, brzoto zgolemuvanje na zivotnata energija predstavuva kluc za uspesna regeneracija.
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 16.Ноември.2009 во 12:09
Martin Frischkneht
MESOTO,"ZIVOTEN PRODUKT"?

"Se slozuvate li so mene, deka mesoto poteknuva od zivo sustestvo? Ako na toa mu dodadam deka SEKOE ZIVOTNO IMA SPOSOBNOST DA CUSTVUVA I MISLI, ne vi se cini li sporno koristenjeto na mesoto.Ruskiot pisatel Tolstoj(1828-1910) zapisal:
"Dodeka ima klanici, ke ima i vojni!"

vo mnogu zemji, na zivotnite se gleda kako na predmeti. Kako nekoj parlament i vlada moze da krojat eticna politika za narodot pokraj tolku neeticno svakanje na zivotnite? kolenjeto i macenjeto na zivotni ne spaga vo Zapadnata Hristijanska kultura, Pri kolenje po evrejskiot obred, zivotnite zivi se besat za zadnata noga, a potoa se presekuva grklanot i po potreba so nozot se sece po ranata, ili se stava voda od crevo vo ranata, za da krvta 'dobro' da izleze.Moze li normalen covek ramnodusno da prejde preku krikot na zivotnite?

Vo svetot sekojdnevno se ubivaat okolu 50 milioni zivotni za da moze covekot da jade(zdere).Samo vo Francija, okolu 1,5 milijardi zivotni godisno, 4 milioni zivotni dnevno, 8000 zivotni vo minuta go gubat svojot zivot i toa cesto na mnogu surov nacin-poradi covekovata pohlepa. 252 milijardi zivotni godisno od ekonomski pricini pod jadni uslovi se transportiraat preku pola Evropa. Transportot na zivite zivotni e poeftin otkolku odenje do najbliskata klanica, i transportot vo friziderite.

Mesoto-posebno svinskoto meso-sodrzi mnogu hemiski dopolnitelni materii,napr., antibiotici, koi se dodavaat vo koncentrat. (Zabeleska:od antibiotici se stanuva gey).Adrenalinit koj zivotnoto go proizeduva pri cinot na kolenje (panika), kaj covekot PREDIZVIKUVA ZDRASTVENI PROBLEMI od PSIHICKI I FIZICKI VID.

Prasanje do lugeto koi jadat zivotni:
Dali bi mozele da ubiete zivotno a da ne vi e zal, i dali veruvate deka so toa sto kupuvate meso ne morate da snosite nikakva odgovornost za masovnoto umiranje na zivotnite,ili se izjasnuvate kako ljubitel na zivotnite?

Jas pred nekolku godini stanav ubeden vegetarijanec i poradi toa ne sum moral da umiram od glad, naprotiv!

DALI E COVEKOT VO OSNOVA VEGETARIJANEC?

DA! Vo sporedba so mesozderite (kucinja, macki...) covekot ima mnogu podolgi creva. Crevata na kuceto se, napr.,2pati podolgi od negovata telesna dolzina. Coveckite creva se 7 pati podolgi od negovoto telo. Mesozderite, za razlika od covekot, imaat i mnogu pojaka zeludecna kiselina. Mesoto kaj mesozderot vo jakata kiselina pobrzo se razlozuva i doveduva do crevata pred da se oslobodat toksinite. Mesoto podlezi na procesot na trulenje, dodeka zelencukot i ovosjeto podlezat na procesot na vrienje. Lugeto so slaba zeludecna kiselina i so mnogu podolgi creva od crevata na zivotnite-mesozderi, gi uzivaat site 'prednosti' na procesot na trulenje. Zivotinskite proteini se MNOGU SRODNI so coveskite proteini i predizvikuvaat mnogu silna reakcija vrz imunoloskiot sistem.Sosema e POINAKU SO RASTITELNITE PROTEINI.Rastitelnite proteini se DALEKU od COVECKITE PROTEINI po distanca, pa poradi toa i ne predizvikuvaat disharmonija.

Zaplivajte i vie nasproti tokot i stanete vegetarijanec.Za vas i za nasite zivotni za ljubov"

Martin Frischkneht-"Zdravlje kao sansa"


Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 15.Ноември.2009 во 15:46
SLOBODNITE RADIKALI, BOLESTITE I RAKOT

Teloto se sostoi od kelii, keliite od molekuli, a molekulite od atomi a atomot se sostoi od 3 vida na cesticki;elektron, proton i neutron...

Vnatre vo sekoja kelija se naoga 'energetski centar'-mitohondrija. Za osloboduvanje na energijata od produktite koja gi pridvizuva site telesni procesi, neophoden e kislorod. Vo tekot na biohemiskite reakcii so nego, produktite 'sogoruvaat'. Megutoa, togas nastanuva i mnogu opasen nestabilen kislorod koj nastojuva da go oksidira i toa sto ne bi trebalo da go oksidira.

Vo tekot na sekoja oksidacija doaga do pukanje na molekulite, odnosno do kovalentnite vrski koi gi spojuvaat atomite. Posledica na toa e sto eden fragment dobiva cel par na elektroni (i toj nivniot, no i onoj koj pripagal na drug atom).

Fragmentot so nespareni, odnosno so neparen broj na elektroni koj nastanuva vo tekot na oksidacijata, go vikame SLOBODEN RADIKAL.Za niv velime deka se 'slobodni' zatoa sto se 'otkinati' od molekulot, a deka se 'radikali', se zatoa sto poradi nedostigot na elektroni se nstabilni, pa 'energicno' nastojuvaat da se stabiliziraat preku reakcija so nekoj molekul.

Slobodnite radikali se neizbezen nusproizvod na metabolizmot. Sepak, vrsat i odredeni, za organizmot, korisni nesta;ucestvuvaat vo nekoi fizioloski procesi, vo vonkeliskiot prostor gi unistuvaat bakteriite i virusite, gi otklonuvaaat mrtvite ili seriozno ostetenite molekuli i kelii (tie stanuvat strano telo vo organizmot),itn.

Dodeka e organizmot zdrav i mlad, molnevito go neutralizira visokot na slobodni radikali so pomos na oksidansite koi sam gi sozdava, kako i onie koi gi dobiva preku hranata. Pokraj toa, 'energetskite centri' na keliite ne dozvoluvaat tamo kaj sto ne e predvideno da stignat pogolem broj na slobodni radikali ili da dojde do nivna invazija.

Megutoa, so godinite tie centri popustaat.Slobodnite radikali postojano pomalku 'begaat', i samo e prasanje na vreme koga nekade ke izbie 'pozar'. Vo pocetokot e od lokalna priroda, no sepak e toa dovolno da go oslabne antioksidanskiot mehanizam na organizmot. so sto im ovozmozuva na pogolem broj na slobodni radikali da 'pobegnat', i nekontrolirano da deluvaat.Toa postepeno doveduva do 'OKSIDATIVEN STRES'.

Pusenjeto, alkoholot, nezdravata ishrana, zracenjeto, zagadenata zivotna sredina, stresot, seto toa vodi vo nastanuvanje na se pogolem broj na slobodni radikali od ona sto e neizbezno. Od druga strana, vo hranata koja ja jademe prirodnite antioksidansi se pomalku zastapeni od porano, pa i potencijalot za odbrana e poslab.

Se vo se, zapocnuva reakcija koja lancano se siri. Slobodnite radikali gi 'napagaat' molekulite koi potoa i samite stanuvaat reaktivni. Tkivata taka trpat se pogolema steta.

Tri slobodni radikali se najopasni. Toa se 'superoksid'(O2), 'hidroksid'(OH) i 'vodorod peroksid'(H2O2). Tie reagiraat so molekulite na keliite i gi ostetuvaat. Nivniot naziv e REAKTIVNI OBLICI NA KISLOROD (ROS-reactive oxygen species).
Problemot so stetnite slobodni radikali ne e vo toa sto vleguvaat vo reakciite tuku kade i so sto!

Na dejstvoto na slobodnite radikali posebno se izlozeni kelijskite membrani. Toa e osobeno opasno, zasto taka se ostetuvaat 'granicnite premini' preku koi keliite gi dobivaat potrebnite hranlivi materii i gi otstranuvaat otpadnite. Pokraj toa, ostetenite membrani potesko gi prenesuvaat signalite koi doagaat od sosednite kelii (nervni impulsi). Taka zapocnuva lanecot na narusuvanjeto na keliiskite funkcii.

Uste poopasno e sto slobodnite radikali se nasocuvaat kon DNK, 'komandnite centri' na nasite kelii. Se smeta deka molekulite na DNK od sekoja kelija pretrpuva 10.000 napadi od starna na slobodnite radikali-vo tekot na eden den.

Organizmot ima mehanizam za 'popravka' na toa sto reaktivnite molekuli ke go 'rasipat', no tie se sepak pobrzi. Malku pomalku, negativnite efekti se naplastuvaat, atoa doveduva do POSTEPENO SLABEENJE na ELEKTRICNIOT POTENCIJAL na KELIITE, kako i na nasite kapaciteti za oporavuvanje.

Se se poveke greski na nivo na DNK, a koga ke se sobere nivnata 'kriticna masa', doaga do seriozni zaboluvanja, vklucuvajki go i - rakot.
Organizmot sozdava novi molekuli koi gi zamenuvaat 'istrosenite', no poradi akumuliranite greski, kaj niv vo start doaga do poremetuvanje.

Za ciroza na crniot drob ne se krivi slobodnite radikali tuku zloupotrebata na alkoholot;slobodnite radikali se samo posrednici vo odvivanjeto na degenerativniot proces kako kaj ovaa sostojba taka i kaj drugite bolesti.
Кон врв
Storm5 Кликни и види ги опциите
Сениор
Сениор


Регистриран: 30.Септември.2009
Статус: Офлајн
Поени: 226
Опции за коментарот Опции за коментарот   Благодарам (0) Благодарам(0)   Цитирај Storm5 Цитирај  Внеси репликаОдговор Директен линк до овој коментар Испратена: 10.Ноември.2009 во 14:43
VAZNO E STO,KOLKU, KOGA I KAKO JADETE

Човековиот имунитет најефикасно се подобрува со правилна исхрана, што подразбира дека храната треба да се џвака темелно, да се јаде умерено три до пет пати дневно, да не се јаде меѓу оброците како ни во ноќните часови. Човекот не се храни со она што ќе го голтне туку со она што ќе влезе во клетките - ќе се искористи. Ако не сме информирани како да му помогнеме на организмот правилно и оптимално да ги искористи компонентите од сварената и разложената храна, ние можеме залудно да јадеме најквалитетна и еколошки најчиста храна, а од неа да немаме никаква корист туку само штета. Храната што е внесена на неправилен начин главно се претвора во токсичен отпад и ја зголемува киселоста на организмот што е основа за развој на дегенеративни заболувања.
Кон врв
 Внеси реплика Внеси реплика страница  <1 1112131415 25>
  Сподели тема   

Скок до Овластувања Кликни и види ги опциите

Forum Software by Web Wiz Forums® version 10.03
Copyright ©2001-2011 Web Wiz Ltd.

Страницата е генерирана за 0,500 секунди.